Endoskopska preiskava je sestavljena iz vizualizacije naravnih votlin živali skozi tanko in dolgo sondo.
Nosne votline, grlo, sapnik z večjim delom bronhialnega drevesa, požiralnik, želodec, dvanajsternik, debelo črevo, sluhovod, sečnica in mehur lahko dosežemo brez bolečin in brez kirurških rezov. Hkrati s preiskavo se skoraj vedno odvzamejo biopsijski vzorci, ki po laboratorijskih preiskavah nakazujejo, kakšna patologija poteka in kakšno terapijo izvajamo. Poleg tega je v nekaterih primerih mogoče izvesti posege, ki bi sicer zahtevali klasično operacijo. Celoten poseg se običajno izvaja v dnevni bolnišnici in vedno je potrebna splošna anestezija.
Endoskopski diagnostični postopki
V veterinarski kliniki Tergeste v Trstu je mogoče opraviti naslednje endoskopske diagnostične posege:
RINSKOPIJA: ta postopek se uporablja v primeru kroničnega kihanja, napadov kihanja ali pri vztrajanju povratnega kihanja. Obe nosni votlini in nazofarinksu se prikažeta retrogradno. Vizualiziramo tujke, ki jih v večini primerov odstranimo s posebnimi kleščami med samim posegom. Lahko se diagnosticirajo patologije, kot so vnetni rinitis, glivične patologije in neoplazme.
BRONHOSKOPIJA: nepogrešljiv poseg pri trdovratnih dihalnih šumih in kroničnem kašlju. Pregledajo se grlo, sapnik in celotno bronhialno drevo. Na koncu postopka se odvzamejo vzorci s ščetkanjem in bronhoalveolarno lavažo.
CISTOSKOPIJA: uporabna za razumevanje kompleksnih motenj urogenitalnega sistema. Ta test se uporablja, kadar vzroki inkontinence ali težkega uriniranja niso jasni ali če je treba odvzeti biopsijske vzorce iz notranjosti mehurja.
GASTRO-DUODENSKOPIJA IN KOLONSKOPIJA: endoskopski pregled prebavnega sistema se uporablja za uokvirjanje in zdravljenje kroničnih težav prebavil, torej težav, ki so prisotne več kot mesec dni. Z vizualizacijo sluznice in odvzemom vzorcev nam preiskava omogoča pridobitev informacij o požiralniku, želodcu, črevesju in debelem črevesu brez kirurškega posega Otoskopija: pri kroničnih in kompleksnih otoloških težavah je uporabna za ocenjevanje ušesnega kanala in morebitnih patologij bobniča. Omogoča nam tudi zbiranje bioloških vzorcev izven bobniča v srednje uho.